Hiperbarična oksigena terapija, znana kot terapija HBO ali HBOT, se uporablja od 17. stoletja za zdravljenje različnih zdravstvenih težav, vendar je še vedno nekateri ne sprejmejo kot vsakodnevno zdravljenje v medicini. Nekateri zdravniki so še vedno skeptični, zato ne uporabljajo HBOT za uradno zdravljenje, vendar je opaziti, da se trend popravlja. 

1.1. Kisik

            Kisik je nujen za preživetje in nemoteno delovanje človeškega telesa. Običajni zrak vsebuje približno 1/5 kisika (21%). Koncentracija kisika, raztopljenega v arterijski krvi je ob normalnem poteku izmenjave plinov v pljučih približno enaka koncentraciji v zraku. Raztopljeni kisik predstavlja manjši delež vsega kisika v arterijski krvi. Večina kisika (97%) je vezana na hemoglobin,  ki je že ob normalnih koncentracijah kisika v zraku skoraj popolnoma zasičen. Dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom v hiperbarični komori povzroči močno povečano količino kisika v arterijski krvi, predvsem zaradi povečanega raztapljanja v krvni plazmi. Človek lahko tako preživi brez rdečih krvnih celic, v katerih je hemoglobin.

            Prednost kisika, raztopljenega v plazmi je tudi ta, da lahko doseže mesta, ki jih rdeče krvne celice zaradi svoje velikosti ne morejo. Poleg tega je hiperbarični kisik življenjskega pomena pri stanjih, ko rdeče krvne celice oziroma hemoglobin iz različnih vzrokov ne opravljajo svoje funkcije ( zastrupitev s CO, nenadna velika izguba krvi). Kisik po telesu vezan na hemoglobin prenašajo rdeče krvne celice. Ko je človek zdrav, so rdeče krvne celice že pri običajnem pritisku polne kisika in ga več ne morejo sprejeti, pri povečanem pritisku pa se kisik v večji meri v krvi raztaplja. Kisik s povečanim tlakom v krvnem obtoku prihaja do tkiv, ki so poškodovana.  Kisik ima veliko učinkov; ko pride na področje, kjer je kisika zaradi slabe prekrvavitve premalo, pomaga pri procesu celjenja oziroma zdravljenja. Anaerobne bakterije ne prenesejo kisika, zato se upočasni njihovo razmnoževanje in proizvodnja strupov v telesu. Vpliva pa tudi na izboljšanje obrambnih sposobnosti belih krvnih celic, ki zato lažje ubijajo bakterije. Pri zastrupitvi s CO je težava v tem, da se le-ta veže na hemoglobin in pri tem tekmuje s kisikom, prav tako se v celicah veže na nekatere encime in lahko zavira njihovo delovanje. Če pri zastrupljencu kisik dovajajo v telo pod višjim pritiskom, ta hitreje izrine CO, kar posledično pomeni manjša škodo za zastrupljenca. Škoda je tudi tem manjša, če se zdravljenje začne takoj po zastrupitvi. Pomembni so tudi učinki kisika na drobno žilje, kjer poteka izmenjava hranil in kisika med krvjo in tkivom. Kisik namreč ugodno deluje zlasti na plast celic na notranji strani žil in ponovno vzpostavi mikrocirkulacijo - podobno, kot učinkujejo nekatera zdravila.

1.2. Terapevtska vrednost komore

            Hiperbarična komora deluje terapevtsko z omogočanjem večjih koncentracij kisika v krvi. Pri dekompresijski bolezni, zelo znani potapljačem, pri kateri se ob prehitrem dvigu na površje

tvorijo mehurčki dušika v krvi (proces lahko primerjamo z nastajanjem mehurčkov v steklenici coca - cole, ki jo nenadoma odpremo), je pomen hiperbarične komore v ponovnem povečanju atmosferskega tlaka in ponovnem raztapljanju mehurčkov, saj ti podobno kot krvni strdki lahko zamašijo žile. Zdravljenje s kisikom v takšni komori je primerno za več vrst bolezni. Mehanizmi delovanja kisika na poškodovano tkivo so lahko različni. Kisik zmanjšuje otekline s krčenjem žil, spodbuja tvorjenje novih žil, pripomore k rasti vezivnega tkiva, okrepi delovanje belih krvnih celic napram mikrobom in delovanje antibiotikov, zavira toksine in zmanjšuje škodljivo vnetje.

1.3. Rezultati in učinki HBOT

            Terapija s hiperbaričnim kisikom pomeni zdravljenje različnih bolezni s čistim kisikom pod zvišanim atmosferskim tlakom, ki se ustvari v komorah, narejenih posebej za to. V zadnjih treh desetletjih se je pričelo zaradi intenzivnejšega raziskovanja na tem področju, zdravljenje s hiperbaričnim kisikom uveljavljati pri čedalje več boleznih. Zdravilna terapija v hiperbarični komori je dokaj enostavna. Pacienti eno do dve uri ležijo ali sedijo v "cisterni" z okni in dihajo zrak, ki vsebuje čisti kisik. V komori se v tem času pritisk poveča na vrednost 1.5 - 3 bara, kar je enako pritisku pod vodo na globini 4 do 20 m.  Da je tovrstno zdravljenje lahko celo nujno, v primerih, ko pride do hude  zastrupitve s CO ali pri potapljaški oziroma dekompresijski bolezni. Lahko pa je terapija s hiperbaričnim kisikom pri dekompresijki bolezni vzporedna z drugo obliko zdravljenja, kar dodatno učinkuje ter pripomore k hitrejšemu zdravljenju poškodovanca. 

Nadaljnji primer je obsevanje rakavih bolnikov, kjer pride do poškodbe tkiv, ko začne propadati drobno žilje in sčasoma lahko nastanejo rane, ki se ne celijo. Ob kirurški intervenciji in antibiotikih je hiperbarična komora dobra dodatna terapija. Tudi pri bolnikih s kroničnim vnetjem kosti in kostnega mozga, pa tudi pri ranah, ki se slabo celijo, zaradi slabega pretoka krvi.

Glede na klasifikacijo FDA in evropske komisije za baromedicino v drugo kategorijo sodijo zdravstvene težave, kjer je dodatno zdravljenje s hiperbarično komoro smiselno po presoji, da to zdravljenje bistveno izboljša zdravstveno stanje. Sem spadajo na primer opekline, nekatere infekcije, slepota zaradi slabe prekrvavitve mrežnice itd.

V tretjo kategorijo sodijo indikacije, kot je cerebralna paraliza (celo do 200 terapij). Podobno je pri multipli sklerozi. Ponekod s komoro zdravijo tudi poškodbe možganov, ko pride do njihovega

otekanja. Kisik, ki ga bolnik vdihava v komori, zmanjšuje otekanje, vendar je zdravljenje takega bolnika, ki je sicer na intenzivnem oddelku priključen na številne aparature, težko izvedljivo.

            Pri zastrupitvah s CO je običajno potrebna ena sama terapija v hiperbarični komori, pri drugih indikacijah pa več; po obsevanju ali pri celjenju ran od 20 do 30, pri kroničnem vnetju kosti pa tudi od 30 do 40 terapij. Učinek zdravljenja zelo poslabšujeta kajenje in  sladkorna bolezen.

Spodbuja matične celice za ustvarjanje novih nervnih, kostnih, mišičnih, gastroentistinalnih celic....

1.4. Kako deluje hiperbarična komora?

            V hiperbarični komori se atmosferski tlak postopno povečuje do dva- ali trikratnih normalnih vrednosti (v nekaterih primerih tudi do šestkratnih). Manjše enomestne komore se v celoti polnijo s kisikom s katerim bomo delali v HBO2T studiu. Prav tako se le redko pri bolnikih pojavi strah pred zaprtimi prostori.

Rezultati HBOT mehanizem  in dejstva HBOT

-      Difuzno povečan nivo kisika v celicah na račun fizično raztopljenega kisika

v plazmi zmanjša vnetno reakcijo v tkivu. Z zmanjšanjem hipoksije, obsega (1do 1 / 6 v odnosu na površino morja) in hitrosti raztapljanja mehurčkov zraka v krvi in tkivnih tekočinah- hitro jih odstrani iz telesa.

-       Povečuje obrambo organizma: Poveča fagocitno aktivnost levkocitov  in ima močno bakteriostatsko in baktericidno delovanje, največja učinkovitost je vidna pri anaerobnih okužbah (kisik onemogoča življenje mikroorganizmov),

-      Izboljša učinek nekaterih zdravil: Izboljša učinek nekaterih antibiotikov, diuretikov, antiaritmikov in citostatikov

-      Izboljša imunski sistem, v prisotnosti kisika se veča imunski odgovor celice

-      Močen antiedematozni učinek v tkivu: Zmanjša oteklino tkiva in zboljša krvni pretok. To naredi z vazokonstrikcijo krvnih žil, zmanjšanjem gostote plazme, povečano elatičnostjo membrane eritrocita, zmanjša agregacijo trombocitov in levkocitov in pospeši ustvarjanje nove mreže krvnih kapilar.

-      Poveča nivo antioksidativne obrambe organizma: Normalizira energetske, metabolične in funkcijske procese v celici in na ta način upočasni procese staranja celice,

-      Izboljša stanje organizma med in po radioterapiji: Veča občutljivost celica nekaterih rakastih bolezni na obsevanje in zmanjša neželene učinke obsevanja; hitreje zarašča tkivo po

obsevalnih nekrotičnih poškodb

-      Hitro celjenje ran in kosti: Z aktivacijo hipoksijo uničenega procesa biosinteze in regeneracije, omogoča celjenje kroničnih ran, (skozi boljšo produkcijo kolagena ki je osnova za hitro regeneracijo) in s stimulacijo kapilarne proliferacije v kosti- izziva osteoklastično aktivnost in umakne nekrotično in z infekcijo poškodovano kostno tkivo.

-      Ovira ustvarjanje toksičnih metabolitov v telesu: Spodbuja detoksikacijo in deblokiranje toksinima aktiviranega hemoglobina, mioglobina in citohromoksidaze ter je značajno pri zastrupitvi CO in drugimi strupenimi plini in parami.

-      Pospeši regeneracijo nervnega tkiva: Izboljša električno aktivnost živcev (regeneracija ovojnice živca) in zmanjša njihov spazem, ter deluje antistresno.

-      Zboljša telesno kondicijo in psihično stanje organizma

-      Pri športnikih deluje na hitrejše zdravljenje po poškodbah in hitrejše pridobivanje psihofizične kondicije (odstranjuje mlečno kislino in druge produkte v mišicah med intenzivnim delom).

-      Pri managerjih deluje proti stresno in zmanjšuje riziko infarkta (hipoksija, visok nivo sladkorja in maščobe v krvi...).

-      Če se HBOT uporablja neposredno pred fizičnimi in psihičnimi obremenitvami s tem povečuje delovno sposobnost za okoli 20%, vzdržljivost pa za 35% in to še več ur po terapiji.

1.5. INDIKACIJA ZA UPORABO HBOT

            V HBO2T Studiu bodo zdravljeni bolniki, ki jih za takšno zdravljenje priporočata ameriško Združenje za podvodno in hiperbarično medicino in Evropski komite za hiperbarično medicino.

1.5.1. NUJNI PRIMERI

-arterijska plinska embolija

- potapljaške bolezni (dekompresijska bolezen, barotraumatska plinska embolija...)

- opekline

- zastrupitve s CO, inhalacije dima in para

- nekrotizirajoče infekcije mehkih tkiv in plinska gangrena

- akutna gluhota in/ ali šumenje v ušesih

- akutna slepota

1.5.2. V KIRURGIJI

- termične poškodbe (opekline, podhladitve in ozebline)

- Crush in blast poškodbe

- nekrotizirajoča vnetja mehkih delov telesa, akutni nekrotizirajoči fascitis

- plinska gangrena (klostridialna mionekroza)

- akutni in kronični osteomijelitis

- aseptična nekroza kolka

- nepravilno zaceljeni zlom kosti

- transplantirani kožni režnji

(Mb. Burger, Sy. i Mb. Raynaud, Mb. Sudeck)

-      subakutna in kronična arterijska insuficienca različnega vzroka

-      kronična refraktorna vnetja

-      poškodbe po obsevanju tkiva

-      hude poškodbe (travmatske izhemije)

-      masivna krvavitev

-      rane katere se počasi celijo; periferni vaskularni ulkusi (arterialni, venski, dekubitalni, diabetični, trofični, nevropatski)

-      športne poškodbe

1.5.3. V NEVROLOGIJI IN NEVROKIRURGIJI

-  vrtoglavice, glavobol, migrene,

-  multipla skleroza,

- cerebralna paraliza in travmatske poškodbe možganov,

- možganski abscesi,

- omejena CVI, možganska kap ter poškodbe možganov in hrbtenice,

- možganski edem (toksična encefalopatija, vazogeni,travmatski),

- postanoksična encefalopatija,

- zgodnji organski možganski sindrom (bolezen malih krvnih žil),

1.5.4. V OTORINOLARINGOLOGIJI

- nevralgija trigeminusa,

- akutna pareza n. facialisa-Bell-ova,

- vestibularne motnje,

- nenadna gluhota in/ali šumenje v ušesih.

1.5.5 V OFTALMOLOGIJI

- akutna slepota, okluzija osrednje arterije centralis retinae in tromboza vene centralis retinae

- diabetična retinopatija

- nevritis in otpicusa

- glavkom odprtega kota

1.5.6. V INTERNI MEDICINI

- Crohn-ova bolezen, ulcerozni kolitis, psevdomembranozni kolitis

- akutni revmatoidni artritis

- peptični ulcus želodca in pilorusa

- sladkorna bolezen s komplikacijami (kronični zapleti so najpogosteje vidni na očeh, ledvicah in nogah, pojavljati se začnejo približno po 2-10 letih od začetka sladkorne bolezni).

- zvišan krvni sladkor kronične zaplete povzroča preko uničenih velikih in malih krvnih žil:

- diabetična nefropatija, diabetična retinopatija, diabetična  nevropatija, kardiovaskularne bolezni: srčna kap, možganska kap, ateroskleroza, diabetično stopalo(gre za skupek bolezenskih okvar na stopalu, ki vodi do razjede v koži, ki se ne zaceli brez ustrezne strokovne oskrbe;

- mikroangiopatije,

- diabetična gangrena

- kronično srčno popuščanje

- po akutnem infarktu miokarda

-       pred operativnimi posegi v kardiožilni kirurgiji

1.5.7. INDIKACIJE ŠE NE POTRJENE NA VELIKEM ŠTEVILU PRIMEROV:

- moška sterilnost

- impotenca vaskularnega vzroka

1.5.8. DODATNE INDIKACIJE:

- t.i. managerske bolezni

-       anti - aging program ( proti staranju)

-       hujšanje

1.6. STRANSKI UČINKI

            Kot pri vsakem medicinskem zdravljenju ima lahko zdravljenje v hiperbarični komori poleg koristi tudi nekatere stranske učinke. /Kisik je lahko tudi strupen če ga vdihavamo dlje časa pod večjim pritiskom.

            Takrat so njegovi učinki neugodni. Pod zvišanim pritiskom namreč nastajajo kisikovi prosti radikali oziroma reaktivne kisikove spojine hitreje kot običajno. Na možgane oziroma centralni živčni sistem lahko učinkujejo neugodno, kar bolnik občuti kot slabo počutje, slabost, mravljinčenje, šumenje v ušesih in spremembe vida.

            Po drugi strani lahko kisik draži sluznico v pljučih, vendar so stranski učinki kratkotrajni in prenehajo, ko bolnik konča terapijo/. Bolniki imajo največ težav z izenačevanjem pritiska v ušesih

in obnosnih votlinah, zato jih lahko začne boleti bobnič. Med povečevanjem zračnega tlaka v komori se lahko poškoduje bobnič (barotravma bobniča). Temu se izognemo z učenjem pravilnega

izenačevanja pritiska, občasno pa pomaga tudi jemanje sredstva za odmašitev nosu. Ljudi, ki so močno prehlajeni, ni priporočljivo dati  v komoro. V primerih ko ljudje, ki ne morejo izenačevati pritiska (npr. nezavestni), imamo na voljo postopek miringotomije (nadzorovanega predrtja bobniča, ki ga naredi otorinolaringolog). Poleg tega se pri zniževanju tlaka v komori lahko pojavi barotravma pljuč, še posebej pri ljudeh s pljučnimi obolenji, kot je pljučni emfizem, zato je treba pri njih odločitev o zdravljenju v hiperbarični komori dobro pretehtati (Finderle, Delo. 2007).

            Velika koncentracija kisika v krvi je lahko toksična za osrednji živčni sistem, oči in pljuča. Pri občutljivih ljudeh lahko povzroči epileptični napad, kar je po naših izkušnjah izjemno redek zaplet. Pri velikem številu terapij lahko nastane kratkovidnost, ki se po končanem zdravljenju popolnoma odpravi. Škodljiv vpliv kisika na pljuča se kaže z zmanjšano pljučno zmogljivostjo po zelo velikem številu terapij. Učinek terapije je kumulativen.